Na Krimu

Hitim, končujem en kup stvari, nisem pri stvari, tečnarim, planiram in zraven poskušam še s "treningi". Ker so se sobotni plani izneverili sem tokrat za nedeljo precej cincala, kam naj se odpravim. Kljub temu sem si zadala lep izlet do Julijcev, že vse pridno spakirala in okrog 21h že pridno odšla spat. Ponoči je bil cel ringaraga na cesti pod mojim oknom, slovenske kletvice in angleške besede, ponavljanje v tri krasne, precej verjetno se je tistim, ki so pregloboko pogledali v kozarček, sprožil govor na "repeat", pa je šel spanec po zlu. Zraven pa še vse blodnje, ki me spremljajo odkar je znan datum odhoda na Triglav. Plezarim in hodim do Triglava že par dni v spanju in že tako se zbujam utrujena za znoret. No, kakorkoli, posledično je ura seveda zvonila kakšne 2 uri prezgodaj, 5:30 se mi je zdelo tako nehumano, da sem takoj ugasnila budilko in celo pregnala misli na morebiten drugi izlet. Pa sem bila okrog 7 ure že ponovno zbujena, saj se je slišalo z Vrhnike cerkvene zvonove, ki so vabili k jutranji maši. Šment, prižgala sem telefon, se razveselila vesele novice, saj bodo čez kakšno leto še ene nove vesele nogice skupaj z mano maširale naokrog, juhej! :) in preverila kamero na Krimu. Zabasano, megleno, pa kaj, saj se bo vreme popravilo, do kosila pa bom tako že lahko nazaj! Vseeno malce manj zalimana kot prejšnja jutra sem zamenjala prtljago v nahrbtniku, saj je bila tura neprimerljivo drugačna in se s svojo najljubšo škodo odpeljala proti Jezeru. Parkirala sem na "parkirišču", a sem nato videla, da ima velika večina avtomobilov na tem parkirišču skupno lastnost, in sicer, na njih ni registrskih tablic. Tako sem nekako s slabo vestjo, z mislijo ves čas pri tem, če bo avto še tam ko pridem nazaj in če bo še tak, kot sem ga pustila za seboj, odmaširala iz 290 m nad morjem z Barja na 1107 m visok Krim. Malce dolgočasna pot med gozdom, ki ne kaže niti nobenih sledov lubadarja, niti lanskega žledu. Samo par planincev se je vračalo tako zgodaj z vrha, navzgor pa sta lezla še dva moška mojih let in obupavala nad potjo. Sta spraševala starejšega možaka, ki se je vračal v dolino, kako daleč je še do tja gor, pa sem jih ravno dohitela in prehitela med debato, nakar je gospod rekel, da evo jima motivacija, samo da naj hitro gresta za menoj, da me ne izgubita, da ne izgubita razgleda :). (Ravno zadnjič smo se hecali, da je vedno v hribih videti ženske, ki sopihajo in kar nekaj 10 do 100 metrov pred njimi vsi sveži hodijo pripadniki moške sorte, pa ni vedno tako ;)). No, nisem prišla ravno sveža do vrha - še vedno mi zmanjka energije, ki je nikakor ne prejmem ob bornem zajtrku, ki sem ga sposobna spraviti vase kmalu po vstajanju. Spila sem vroč čaj in obupala nad slikanjem panorame, saj se je megla valila čez vrh ves čas mojega obiska. Pobrala sem še žig, saj je vrh sestavni del razširjene SPP, in z nanovo nanešenim črnilom omogočila, da so si na roko odtisnili žig še otroci :) ter se odpravila proti dolini. Število pohodnikov se je drastično povečalo, manjkali niso niti številni štirinožni prijatelji, redki kolesarji pa so se že veselili spusta navzdol. Malenkost sem se ustavila še pri jezeru na Jezeru in nato odhitela proti domu. Napolnila sem baterije za moj zadnji prihajajoči delovni teden in za Triglavski podvig ob katerem mi samo ob misli nanj srce bije dvojno :). 3, 2, 1 gremo! Naj se življenje, o katerem sem si še nedavno tega upala samo sanjati, začne! :)

Jutranja mističnost ob jezeru.

Že gor grede sem vlekla za vrv, da bi zvonec pozvonil, a se ni dal, tako sem nazaj grede še enkrat poskusila, bolj močno povlekla in zvon se je enkrat le oglasil. :)

Zlatorogova transverzala ponosa gre tudi po poteh na Krim.

"Dokaz", da sem res bila gor

in dokaz prelivajoče se megle.

Ves čas sem zraven markacij iskala enico, ki pa je tu seveda ni bilo na spregled.

Žled je na Krimu očitno pustošil tudi lani decembra, saj so poškodbe na drevesih vidne na višini nad okrog 1000 m nad morjem.

Najboljša slika, od številnih, ki sem jih posnela s tem metuljem, pa še ta je zanič :), nikakor mu ni bil všeč noben cvet dovolj dolgo, da bi lahko uspela kakšna boljša fotografija.

Markacijsko obarvan obraz :).

Jezero na Jezeru :).

Ljubljana vidna nekod na začetku poti.