Escape LPP ali Nabiranje kostanja vzdolž Loške poti

Juhu, prvi sončni vikend v jeseni je kar klical po odhodu na zrak in v hrib, saj je od zadnjega pohoda minil že cel mesec :/. Loška planinska pot nama je dala že kar nekajkrat vetra, še posebej zadnjič, ko sva zašla in se na koncu znašla na Blegošu namesto na umesnih vrhovih. Zato sva tokrat še enkrat poskusila srečo, se opremila z zemljevidom, da ne bi že v štaru ubrala napačne poti in drugi avto odpeljala do Starega vrha. Čez hrib sva se z avtom odpeljala proti Hotavljam in pustila avto na bližnjem parkirišču, kjer sva prejšnjič, že skoraj na začetku, po zemljevidu zašla s prave poti. Tokrat nama je le uspelo doseči Malenski vrh oziroma Goro, kjer so piknikovali esdees-ovci in dosegla tudi končno točko - kočo na Starem vrhu. A pot ni bila lahka, kljub zemljevidu sva se ob pomanjkanju markacij mestoma ponovno izgubljala, malo nama je pomagala intuicija, malo mimoidoči. Miha se je šalil, da če bi za vsako videno markacijo moral spiti enega takratkega, da na cilju sploh ne bi bil nič pijan. Po poti je bilo zato videti številne vsevrstne in vsebarvne gobe, nabrala pa sva tudi nekaj pesti kostanja :).

V hribih še pospravljajo zadnjo košnjo.

Mmm, marela. :)

Tole je pa med hojo po gozdu izgubil nadobudni srnjaček :).

Pisana druščina panjev. :)

Kar klicali so po kostanjčkovem "pikniku".

Cerkev na Gori.

Žig pa v dveh delih pod kozolčkom.

Polžem tardeče gobice ne škodijo.

V gozdovih se že pozna jesen, v zraku je bilo mestoma še poletje.

Cerkvica v Četeni ravani.

In še cela vrsta rdečeličnih pozerk :).