Po razvajanju prejšnji vikend, tokrat lokalna obhodnica

Prejšnji vikend sva se šla malo razvajat, obiskala Slovenski planinski muzej v Mojstrani ter njegov Pobeg v bivak, se sprehodila do Peričnika in pod njim ter se za konec dneva po res izvrstni večerji namakala v lesenem škafcu z vročo vodo v Beli.

Prelepi slap Peričnik

iz večih perspektiv.

Poleg glavnega slapu so bili prisotni številni mali slapovi :).

Luksuz

na kubik :).

So nama dali hiško s tapravim imenom :).

Ta vikend sem si vzela precej lenobno, iz sobote na nedeljo prespala pol dneva, saj me je hote ali ne kratka službena pot precej utrudila, zato z Mihom nisva uspela narediti planov, nakar se je zjutraj pojavil pri meni z načrtom za SPP potep. Potep sva nato zaradi moje kramežljavosti prestavila na po kosilu, in enkrat za spremembo opravila izlet na domačem terenu, čeprav po poti, ki je še nikoli poprej nisem prehodila. Že pred kar nekaj meseci sem spraševala v domačem planinskem društvu po kateri obhodnici in njeni "knjižici" za odtisovanje žigov. Čeprav Vrhniška kurirska planinska pot ni več preveč aktualna, so mi poslali dva nova listka za zbiranje žigov, tako sva danes začela še z najino n-to obhodnico - toliko jih je, da jih ne štejeva več :D. Po nekoliko daljši poti sva, iz druge strani kot običajno, obiskala Planino, se spustila proti Vrhniki, se na kratko povzpela še na "Sveto Trojico nad Berzotom" (kakor jo je poimenoval Miha :D) in izkoristila super sončno in toplo nedeljo. Da nimava nobene kondicije več verjetno ni skrivnost, bo treba kaj naredit da bo šlo drugič spet bolje.

Razgledni stolp skozi naočnik očal.

Širni razgled na Ljubljansko kotlino in gore.

Tam je Vrhnika!

Nova koča v vsej njeni veličini! :)

Jesenska pisanost.

Cerkvica Svete Trojice.

Jesenska Velika planina

Mami sem že dve leti obljubljala, da jo peljem na Veliko Planino, enkrat ni bilo časa, spet drugič ne vremena in določili smo, da nam tokrat le uspe. Ubrali smo lažjo alternativo in se na vrh podali z nihalko in sedežnico, se nato spustilo do Male Planine, malo pohajali po sami Veliki Planini mimo raznovrstnih hišic - krav ni bilo več na spregled, nanje so spominjali le posušeni kravjeki - kupili še sir in se na Zelenem Robu za konec dvourne pohodne dogodivščine še okrepčali.

Hribi so bili v teh dneh nekoliko zamegljeni, a čez dan se je danes le precej zjasnilo.

Te hišice kar kličejo po fotografiranju. :)

Pomagala za določitev vremena :).

Na vrhu hribčka kapelica Marije Snežne.

Tako kot hiške tudi te smreke pozirajo pred mimoidočimi fotoaparati :).

Še Kamniške so se po poldnevu začele skrivati izza oblakov.

Velika Planina pa nima samo pastirskih hišk, ampak tudi vikendice.

Počasna vožnja s sedežnico.

Escape LPP ali Nabiranje kostanja vzdolž Loške poti

Juhu, prvi sončni vikend v jeseni je kar klical po odhodu na zrak in v hrib, saj je od zadnjega pohoda minil že cel mesec :/. Loška planinska pot nama je dala že kar nekajkrat vetra, še posebej zadnjič, ko sva zašla in se na koncu znašla na Blegošu namesto na umesnih vrhovih. Zato sva tokrat še enkrat poskusila srečo, se opremila z zemljevidom, da ne bi že v štaru ubrala napačne poti in drugi avto odpeljala do Starega vrha. Čez hrib sva se z avtom odpeljala proti Hotavljam in pustila avto na bližnjem parkirišču, kjer sva prejšnjič, že skoraj na začetku, po zemljevidu zašla s prave poti. Tokrat nama je le uspelo doseči Malenski vrh oziroma Goro, kjer so piknikovali esdees-ovci in dosegla tudi končno točko - kočo na Starem vrhu. A pot ni bila lahka, kljub zemljevidu sva se ob pomanjkanju markacij mestoma ponovno izgubljala, malo nama je pomagala intuicija, malo mimoidoči. Miha se je šalil, da če bi za vsako videno markacijo moral spiti enega takratkega, da na cilju sploh ne bi bil nič pijan. Po poti je bilo zato videti številne vsevrstne in vsebarvne gobe, nabrala pa sva tudi nekaj pesti kostanja :).

V hribih še pospravljajo zadnjo košnjo.

Mmm, marela. :)

Tole je pa med hojo po gozdu izgubil nadobudni srnjaček :).

Pisana druščina panjev. :)

Kar klicali so po kostanjčkovem "pikniku".

Cerkev na Gori.

Žig pa v dveh delih pod kozolčkom.

Polžem tardeče gobice ne škodijo.

V gozdovih se že pozna jesen, v zraku je bilo mestoma še poletje.

Cerkvica v Četeni ravani.

In še cela vrsta rdečeličnih pozerk :).