Juhu, končno sem dočakala dopust in s tem tudi priložnost za daljše pohajkovanje po hribih. Vreme je bilo kot nalašč, ne prevroče, ne presončno in štiri-dnevni pohod planiran, saj je precejšen del Julijcev še čakal na osvojitev. Hkrati so ostali tisti tanajbolj zahtevni, vsi na kupu, kar mene sicer ni motilo, je pa že misel na to strah pognala v kosti mojemu sotrpinu. Plan je bila dolga krožna tura, ki obišče tri dvatisočpetstotake - Jalovec, Prisojnik in Razor, vmes naredi postanek pohodnik v treh kočah - Zavetišče pod Špičkom, Poštarski dom na Vršiču in Pogačnikov dom na Kriških podih, o kilometrih in višinskih metrih raje ne bi, jih preventivno, da naju že misel na to ne bi preveč odbila od izleta, nisva točno poračunala. No, pravzaprav je bil prvoten plan narediti pot v obratni smeri, kot gre tudi SPP, a koče v sledečem si vrstem redu zaradi zasedenosti niso bile na voljo. Izlet je bil sestavljen tako dobro, da je bilo možno ubrati tudi katero drugo pot, ga predčasno zaključiti ali kako drugače predrugačiti. Na koncu se je skrajšal za en dan, eno noč in en dvatisočpetstotak, pravzaprav dvatisočšeststotak. Kakšne "Trentarske pol ure" je zmanjkalo, da bi tretji dan lahko zaključila po planih. Nekaj preveč časa je bilo izgubljenega po težki poti na Prisojnik - talažjo sva (kot tudi nekateri drugi!) falila nekje blizu izhodišča, juhej! Dodatno antimotivacijo so povzročale še bolečine v kolenih mojega sopotnika. Kljub temu, odlična bera, žigov in adrenalina! Skorajda brez ostalih problemov, razen da mi je pri vrnitvi do Zavetišča pod Špičkom, ko niso imeli več vode, ampak le še fanto in coca-colo, na misel prišla dogodivščina iz Loške poti (Je na loški poti še kaj odprtega). Na srečo sva na poti na Vršič le zagledala helikopter, ki je do Zavetišča peljal zalogo hrane - čez dan mu je probleme delala megla oziroma oblačnost.
 |
| Takole prazna pa izgleda Soča, a še vedno bistra hči planin! |
 |
| Tule so se mi pa noge malce tresle, ker most ni in ni bil pri miru :). |
 |
| Le kam zreva? :) |
 |
| Morda ga je strela zadela, ali pa ga je zadel duh časa. |
 |
| V teh koncih so razgledi povsod omamno lepi, |
 |
| Mihu je še med vožnjo pogled uhajal namesto na cesto tja gor! |
 |
| Pot je vodila tudi mimo Koče pri izviru Soče, kjer sva imela prvi hribovski obrok :). |
 |
| Zavetišče pod Špičkom nad le 800 metrov pod Triglavom! |
 |
| Gamsi, na Prisojniku sva videla še kozoroge! <3 |
 |
| Dokaz z meglenega Jalovca, oba v opravi, ki je nisva sploh nič rabila :/. |
 |
| Tam je pa Zavetišče! |
 |
| Prisojnik, dan pred tem. |
 |
| Miha je obljubljal, da je koča na Vršiču že čisto blizu in potem sem zagledala za ovinkom tole xD. |
 |
| Meteo postaja tudi na Vršiču! :) |
 |
| Cela gužva na Prisojniku! |
 |
| Tu smo falili, nimam pojma kako! :-O |
 |
| Zmagoslavje na koncu, lep kos poti nama je vseeno uspelo naredit, drugič pa novim zmagam naproti! :) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar