nedelja, 30. april 2017

Loška pot nama je spet dala vetra ali Ko cilj ni niti približno enak zastavljenemu

Kot že naslov pove, nama tudi danes ni šlo vse po planu, ampak vseeno: dovolj časa kljukica, dva avta kljukica, cesta brez zapor kljukica, poln ruzak malice mnja ni kljukice, celodnevna tura kljukica, cilj enak zastavljenemu cilju hmmm niti blizu. Miha je predlagal, da poskusiva že z zadnjič željeno LPP od Hotavelj čez Malenski vrh ali Goro do Starega vrha s tem dodatkom, da podaljšava še do Mladega vrha in se preko Koprivnika spustiva do Črnega Kala. Slabe označbe že takoj, a nekaj smiselnih odcepov na začetku in potem so nama tudi markacije dale slutit da sva na pravi poti, nakar po dobri uri pa pol Miha začne pogledovat proti vrhu pred nama z mislijo, da tole pa ne more bit nič drugega kot Blegoš. Pogled na pametni telefon je potrdil, da sva enako oddaljena od enega in drugega možnega cilja, le da sva kasneje ugotovila, da je najin prvotno zastavljeni cilj na drugi strani doline. Drugega ni preostalo kot da sva pot nadaljevala, noge so že bolele, jaz sem mestoma obupavala in se pogosto ustavljala, saj zaradi švoh hribovskega aprila in marca nimam preveč kondicije, iz začetnih dobrih 500 m do Malenskega vrha sva bila tako na poti na še dodatnih 600 m višji Blegoš. Pa sva se vseeno veselila kosila v koči in razgledov na njegovem vrhu. Na srečo se tudi pot iz Blegoša spusti do Črnega Kala, izlet sva končala nekaj ur pred pričakovanji, a vseeno sva se končno le fino premigala na svežem zraku :).

Številni potočki in slapovi, ki so posledica deževja pred nekaj dnevi, so nama delali družbo ves prvi del poti. :)


Sicer pa nikjer žive duše...no...enepar ovac naju je zvedavo gledalo, ko sva spet iskala pot :).
Zgoraj seveda vse precej jasno označeno...spodaj pač nisva imela te sreče.

Bunkerji so precej značilni za Blegoševo okolico.
Evo, naju že čakajo! :D
Lepotičke! :)
:) :D #jestbitudsamjeprevečotrokokol
Še razgledi so bili kar dobri, ampak že videni.


Ni komentarjev:

Objavite komentar