Iz doline v breg, iz sivine na sneg

Juhu, pa je uspelo, v nekaj dneh že druga hoja :). V delovnem tednu se je izkazalo, da je en dan le mogoče vzeti prosto, da se bo takrat tudi vreme končno le naredilo, da bo družbo sicer najbrž težko dobit, ker nekateri še težje dobijo dopust kot jaz, a da si hkrati lahko izberem krajšo pot. Po tuhtanju in nekaterih neuspešnih akcijah iskanja sopohodnikov sta se le javila dva izmed grupe "mojih najljubših študentov" :), Monika in Vito, in naš pohod je bil soglasno potrjen. Pot je tokrat vodila od Idrije do Vojskega, štiri ure hoje, okrog 700 m višinske razlike, iz megle postopno proti soncu, ki se nam je pridružil v zadnjem delu poti. Vsakih 100 višinskih metrov je bilo več sledu nedavnega sneženja, višje pa okrog 15 cm snega, ki je bil precej dobro pomrznjen in posledično se nam tudi ni kaj dosti udiral. V vrhu nizke oblačnosti se je snegu pridružilo še ivje, ki je ob sončnih žarkih na nas metalo vse od snežink do kep snega :). Na Vojskem nam je Monika pripravila še celo pojedino (hvala Monika! :)) in naju, namesto avtobusa, še peljala nazaj do doline. Super izkoriščen dan, še pomlad prihaja v teh dneh in če bi za vikend uspel še tretji izlet, bi bilo pa že prav kičasto :).

Smo prvič minimalno "zalutali", a kako, če je markacija res velika in očitna! :)

Koča na Hleviški planini, odprta med podaljšanimi vikendi in prazniki, danes seveda ne.

Naslednjič po SPP do Golakov?

Pri koči za otroke plezalna stena in orientacijski labirint. :)

:) :D Jest bom tud to mela enkrat :D.

Pisano

in razgledno...ob lepšem vremenu ;).

Kljub temu, vabijo table tudi ob megli :D

Šnapcomat XD

Evoga sončka :)

Kič :)

in spet "plišaste" smreke :)