Po skoraj letu dni hoje v hribe v dvoje je nastopil čas, za vključitev drugih ljudi v najino družbo. :P Dogodivščini na Črno prst sta se pridružila še Maja in Franci. Štartali smo iz Petrovega brda na cca 800 m nadmorske višine (kjer se nahaja tudi točka turnokolesarske poti ;)) in se povzpeli okrog 1000 m višje na 1844 m. Dobre štiri ure hoje pelje naokrog in krog, družbo pohodniku delajo raznovrstni razgledi na živobarvne macesne in ostala jesensko-pisana drevesa, na hribe in gore v bližnji in daljnji okolici, na megle in meglice v dolini. Malo navzgor, malo navzdol, po muljateri, proti koncu še po nekaj serpentinah in kočo smo le zagledali pred sabo. Na srečo je oskrbnik, čeprav mu je težave povzročala peč, zaradi česar je imel v Domu Zorka Jelinčiča kar nekaj dima, imel nekaj jote za naše lačne želodčke. :) Poslikali smo razglede še na vrhu, pomahali Triglavu in Bohinjskemu jezeru, odtisnili žige in se odpravili navzdol. Šele nazajgrede smo srečali nekaj več pohodnikov, ki so šli osvojit vrh.
 |
| Pisana pisanost. |
 |
| Sneg, za malo omavžat Mihov vrat, juhej! O:-) |
 |
| Triglav se skriva za vsakim grmom in vsako skalo :). |
 |
| V potočku smo dotankali pošle zaloge (natočili izčrpane zaloge po Mihovo ;)) vode. :) |
 |
| Tako je končalo še eno slovensko smučišče |
 |
| sedežnice še visijo v zraku, a za koga. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar