V soboto sva se zaradi moje rezervacije, kljub vremenu odpravila dokončat SPP. Miha je bil celo pot brez volje, saj sva ob kapljanju morala ves čas uporabljati dežnika, meni pa je bilo vseeno, samo da hodiva in da naju ob koncu dneva čaka počitek v hotelu - malo si pa menda vsake toliko lahko privoščiva. Od Prešnice sva se sprehodila do grada Socerb, ki se ga je komajda videlo med meglo, se spustila v Osp, ki je le 32 metrov nad morjem, se spet povzpela med primorskimi gozdovi na tristo metrov višji Tinjan in se nato postopno spuščala preko Škofij in Hrvatinov do Ankarana. Škoda ker kljub prehojenim dobrim 25 kilometrom razgledi na morje niso bili vidni. Morje sva zares dosegla šele naslednji dan, ko sva se z Ankarana sprehodila še okrog uro daleč stran do Debelega rtiča, kjer se na vrhu okrog 10 m visokega klifa Slovenska planinska pot po zadnji varianti zaključi.
Pa jo je konec, sva si mislila, ogromno izletov, nešteto spominov, še največ pa prehojenih višinskih in dolžinskih kilometrov. Po kilavem začetku moje SPP poleti leta 2014, ko je bil izveden le en izlet, sem v naslednjih 4 letih le dokončala pot. Bi jo sploh že dokončala, če mi POT ne bi poslala s seboj dobrega pohodnika, ki je bil pripravljen sprejet to mojo norijo povezovanja točk med seboj? Kdo ve. :)
