Že pred nekaj leti se je v mojih mislih pojavila ideja po risanju markacij. Ko hodiš po obhodnicah in se iščeš, ko zalutaš na prvem, pa nato na drugem in tretjem ovinku si kaj kmalu odločen, da bo treba nekaj naredit v zvezi z označenostjo poti. Markacistov je v Sloveniji nekaj več kot 700, označenih poti pa je okrog 10000 km. Že sami si lahko predstavljate, da prevladujejo starejši, menda že upokojeni moški, ki pa z leti opravijo vse manj kilometrov, v nekaterih planinskih društvih pa primanjkuje kadra, zato so markacije z leti že pošteno zbledele. Sama prijava je zorela precej dolgo, medtem se je za tovrstno izobraževanje navdušil tudi Miha in končno je prišlo tudi do realizacije tečaja. Na Slivnici smo se učili in risali od petka do nedelje popoldne in v zameno po opravljenem izpitu dobili značko in potrdilo o opravljenem tečaju. Zdaj sem markacistka in komaj čakam, da se odpraviva na "domači" teren ter urediva kakšen del poti. :)
 |
| Cerkniško jezero pod Slivnico je še precej polno. |
 |
| Tretja in šesta markacija sta moji :). |
