Megleni polgozdovi od Prešnice do morja

V soboto sva se zaradi moje rezervacije, kljub vremenu odpravila dokončat SPP. Miha je bil celo pot brez volje, saj sva ob kapljanju morala ves čas uporabljati dežnika, meni pa je bilo vseeno, samo da hodiva in da naju ob koncu dneva čaka počitek v hotelu - malo si pa menda vsake toliko lahko privoščiva. Od Prešnice sva se sprehodila do grada Socerb, ki se ga je komajda videlo med meglo, se spustila v Osp, ki je le 32 metrov nad morjem, se spet povzpela med primorskimi gozdovi na tristo metrov višji Tinjan in se nato postopno spuščala preko Škofij in Hrvatinov do Ankarana. Škoda ker kljub prehojenim dobrim 25 kilometrom razgledi na morje niso bili vidni. Morje sva zares dosegla šele naslednji dan, ko sva se z Ankarana sprehodila še okrog uro daleč stran do Debelega rtiča, kjer se na vrhu okrog 10 m visokega klifa Slovenska planinska pot po zadnji varianti zaključi.

Pa jo je konec, sva si mislila, ogromno izletov, nešteto spominov, še največ pa prehojenih višinskih in dolžinskih kilometrov. Po kilavem začetku moje SPP poleti leta 2014, ko je bil izveden le en izlet, sem v naslednjih 4 letih le dokončala pot. Bi jo sploh že dokončala, če mi POT ne bi poslala s seboj dobrega pohodnika, ki je bil pripravljen sprejet to mojo norijo povezovanja točk med seboj? Kdo ve. :)

Hribovske prednovoletne zaobljube

Novoletne zaobljube so prišle tokrat nekoliko prej. Po mesecu v dolini je bil že prejšnji vikend spet čas, da pridem nazaj v vsaj zmerno kondicijo. Takrat sva osvojila "domači" Lubnik, a moje sopihanje pri vsakem vzponu je sledilo do sklepa, da tako ne gre več, da se vsak vikend poskusiva odpravit na pohodniški izlet. To nedeljo sem izbrala iz ene izmed knjižic, ki jih je mimogrede v najini zbirki vse več :$, Vodiško planino. Izgledala je kot lažji pohod s slabih 300 višincev, a hrati nekoliko daljšo potjo, pa sva spregledala drugi podatek, da se spotjo dvigneš še okrog 200 metrov višje, preden se spustiš do planine, kar mi je sredi poti skorajda vzelo motivacijo za nadaljevanje. Štartala sva iz pocukranega in hladnega Jamnika, ki ga krasi fotogenična cerkvica in se čez dobro uro in pol na planini sladkala z raznovrstnimi pisanimi štruklji - vse od skutnega in orehovega do borovničevega, višnjevega in malinovega, mmm, priporočava vsem! :)

Nekaj se šušlja, da bo naslednji izlet dokončanje najine SPP - komaj čakam! :)

Večkratni skok čez potok ali Pripravljam šah mat Slovenski planinski poti

Prosta sobota, pardon sreda :), je bila izbrana za predzadnji SPP potep. Za enodnevni pohod sva se odločila, ker vreme ni zdržalo dva dni in hkrati še dobro da ni, saj se je izkazalo, da že okrog 27 km dolg pohod z okoli 1000 višinci ni več mašji kašelj za najino izgubljeno kondicijo. Noge so naju začele namreč boleti že na pol poti. Ampak zmogla sva, saj je bila motivacija več kot dobra :).

Predzadnji odsek je potekal od Škocjanskih jam na Artviže, do Markovščine in Skadanščine na Slavnik in v dolino do Prešnice. Ta pot je postregla z zanimivim zabavnim dodatkom, saj je po deževju v začetku tedna potočkova struga ob poti imela kar nekaj vode in sledilo je večkratno prečkanje potočka po skalah, ki so bile na najino srečo kar dobro razporejene, tako nikoli nisva zajela vode do te mere, da bi prišla skozi pohodne čevelje :).   

Miha je s tem pohodom sicer "goljufivo" zaključil z nabiranjem žigov, a moja pot z nasmeškom na obrazu čaka na zadnji del potepanja.