Dogodivščine na Slovenski planinski poti in povsod drugod po hribih: marec 2017

Verjetno je že jasno, da se nama skozi dogaja, kadar greva pohajat, možnosti za to je še več, če je izlet dvodnevn. :) Na mojo željo, kakopak, sva se odpravila hodit po Primorskem delu SPP. Vreme kot nalašč, časa dovolj, volje pa tudi za 43 km dolgo pot med Colom in Senožečami, čez Javornik in Nanos. Prvi dan je bilo veliko hoje po sami cesti, še posebej tam v zadnjem delu proti Abramu, ko se je pred nama na večih mestih vila ravna cesta v nedogled, drugi dan pa je teren postal bolj skalnat, bolj podobnen terenu v višjih hribih, ki jih najdemo drugod po Sloveniji. Prenočila sva na kmečkem turizmu na Abramu, kjer sva si privoščila tudi večerjo in zajtrk, se res najedla že zvečer s pestrim jedilnikom, od juhe, do glavne jedi, do solate in sladice, in nadaljevala s hranjenjem spet zjutraj. Kdor je kdaj že bil na Abramu, ve, da imajo tam v kletki čisto pravega medveda. Mnogi pohodniki in drugi obiskovalci se zato kaj radi ustavijo ob njegovi ogradi in ga občudujejo. Seveda tudi midva nisva mogla mimo te človeške navade, a medo je za danes že dosegel kvoto obiskovalcev in oglednikov, zato se je prav počasi obrnil in nama pokazal hrbet, prizdignil je še zadnjico in spustil glasen prdec, sva razumela njegov namig "poserjem se na vaju" :). Še danes sva se smejala temu in verjetno se bova še vsakič, ko se bova spomnila nanj. :D Ampak Abram je imel za naju še eno neljubo presenečenje. Soba je bila na prvi pogled čisto navadna in okej dokler se zaradi utrujenosti od hoje nisva spravila spat. Jaz že zakinkala še ko je bil Miha v kopalnici, nato pa me je zbudil trušč. Na spodnji strani postelje je na eni od stranic odpadel leseni del, ki je dajal oporo velikemu jogiju zakonske postelje. Vsa zbujena sva poskušala popravit in nazaj fiksirat zadevo, a ob vsakem gibu postelje, je zadeva ponovno padla po tleh. Pod jogijem ni bilo klasičnih trdnih lesenih deščic, ampak le tri mehke, upogibajoče se, iverkine plošče, ki so prekrivale le del prostora pod jogijem, zato naju oba postelja ni več zdržala in jogi se je ugreznil v dno postelje. Miha je prijazno šel prosit, če lahko dobiva novo sobo, saj je postelja v stari "razpadla"...verjetno so si mislili svoje, kaj sva takega počela, da nama ji je uspelo polomit :). Pot je bila torej pisana, ponekod je bilo na tleh še celo nekaj snega, drugod nekaj ledu, še drugje pa nekaj blata. V soboto niti ni bilo veliko pohodnikov, danes pa se je Nanos izkazal kot pričakovano zelo obleganega. Razgledi so bili lepši na Javorniku, kjer se vidi tako Kamniške kot tudi Julijske Alpe, ki so se, zasnežene svetile v soncu, Nanos pa razkriva pogled "le" na celoten primorski del Slovenije, vse do morja. Morje se je videlo, celo še bolje, tudi na poti proti Abramu, odblesk sonca v vodi je bil izjemen.

Skupaj sem do sedaj naredila okrog polovico poti SPP, juhej, čeprav se res še vedno težko sliši, da bi letos končala s to svojo potjo. Mimogrede, ja, vem,...še novo knjižico imava, ne res vem, kaj si mislite, zaenkrat je skupna za oba, saj so imeli le eno na pošti :P in ne...gotovo še ni tazadnja ;).