Prvi letošnji dvatisočak

Po krajšem počitku je na vrsti še drugi del vikend bloga, ki je bil tokrat spet iz SPP.

Z Mihom sva se zopet odpeljala do Ljubelja, tokrat zgolj z enim avtom in v krogu osvojila, kar se je osvojiti dalo. Pot je vodila mimo Ljubeljčkov = tunelčkov na Ljubelju po Bornovi poti :D do Planine na Prevalu, kjer sva se potepala že zadnjič, strmo v breg do Begunjščice, pa dol do Roblekovega doma pod Begunjščico, spet navzgor po delu iste poti ter nato proti Koči na Zelenici, kjer je bil žig pobran že pozimi v snegu in nazaj dol proti Ljubelju. Spet okrog 1200 m prehojene višinske razlike, grizenje kolen, prečenje melišč, hribi v oblakih, sto ovac in prvi letošnji osvojeni dvatisočak. In nevrjetno, po izletu dan pred tem je bilo utrujenosti precej manj kot po pričakovanjih, tempo hoje je bil dober!

Storžič

Košuta

Dokaz, da je pod 2000 m še nekaj malega snega.

 

Ovca je bila prepričana, da jo želim čohat, da lahko obliže moj ruzak in jakno ter se muza obme.

Na vrhu Begunjščice nekaj ducatov ovac.

Perfekcija! <3 Tisoč in en razgled na Blejsko jezero.

So izkoriščali super dan.

Tile pa kar po melišču :-O, so pa pogumni.

Naslednji na vrsti? - Stol!

"Seksi" :D ali meteo Bober na Zelenici :D

Pozimi pospravljeni ležaniki v koči, tokrat le v uporabi, v ospredju blatno jezero na 1536 m ;)

Tak meteorološki avto :D

 

Izlet v hribe z mojimi najljubšimi študenti :)

Tokratnji podaljšani vikend je bil izkoriščen kar z dvema hribovskima dnevoma in kot se ob dolgih izletih spodobi, bo vsak izlet dobil svoj blog prispevek in tako je danes pred vami prvi :).

Lani ko sem začela svojo asistentsko pot na FMF-ju - oziroma bolje rečeno, bila porinjena vanjo v smislu, nauči se plavat novo plavalno disciplino v razburkanem morju - so bili moji prvi študentje - "poskusni zajčki" - študentje meteorologije pri predmetu klimatologija. Smo se vsi skupaj nekaj naučili in se včasih tudi fino imeli, pa smo ostali v stikih in še vedno poklepetamo, kadar se zagledamo kod na faksu, če me pot le zanese tja. In padla je ideja, da gremo enkrat skupaj na izlet. S predavanji so končali in začelo se je izpitno obdobje, pri katerem pride prav včasih tudi malce možganov na paši, jaz pa sem prav komot že izkoristila nekaj ur mojega presežka, saj jih bom že ob naslednjem vikend dežurstvu dobila novih 10 +. Ker, kot sem že prej napisala, je treba možgane med izpitnim obdobjem peljat na pašo, smo se po predlogu enega izmed vpletenih podali na Veliko Planino Eva, Monika, Sašo, Vito in moja malenkost. Prav po spet enem nočnem padavinskem dogodku, ko se je nevrjetno še med dežjem že zjutraj jasnilo, se je naša dogodivščina začela. Moja Fabia vajena v glavnem enega samega potnika, morda občasno dveh ali treh in ravnih "barjanskih" terenov se je podala v hrib. Pot smo začeli pri Kranjskem Raku in jo ubrali najprej proti Mali in nato še proti Veliki Planini. Številne krave, pastirske hišice in oblaki vseh barv. In pihalo je tako, da mi je bilo žal, da nismo imeli s seboj kakšnega vetromerja, ki bi nam povedal, s kakšno hitrostjo je veter mršil naše lase :). Po dolgem in počez smo prehodili Planino, se ustavili v Zelenem Robu na malici in "gorenjski porciji" :P štrukljev ter v jami Vetrnici. Nazaj grede smo bili "prisiljeni" pogledat še kolesarski Tour po Sloveniji, saj so ravno v tem času zaprli cesto pred prihodom najboljših. ;) Sledilo je cijazenje domov po ovinkih za kolesarji, ki so se vračali po koncu tekme iz Črnivca, kjer so navijali za sokolesarje - sem pač ženska v avtu :D tako da so nekateri potniki imeli za povedat :P heh, da ne bi o tem, da sem v prvo narobe prevozila "krožno križišče" v središču Komende - tega krožnega res morate it pogledat in če ga prevozite prav, vsaka vam čast. ;)

"Za otroke od 4-12 let" - krneki :/

Krvavec!

Zgornja postaja gondole po kateri lahko prideš na Veliko Planino.

"gorenjska porcija" skutnih štrukljev mmmm :)

stopnice v jamo

kosci na poti na delo :)

Paša za oči, izziv za glavo, dogodivščina za um in telo

Odlično! Ko v dveh zaporednih vikendih uspeta dve ornk hudi turi, s prehojenimi 1000 višinskimi metri +, ko se izkoristi tudi za hribe razmeroma riskantno vremensko napoved, ko se tvega zgodnje jutranje ustajanje in še kaj drugega :).

In ja, zmagovalna kombinacija je vsekakor uporaba dveh vozil. Prvo pelješ na končno mesto in se z drugim odpelješ na začetek izbrane poti. Če izbereš še traso, ki jo lahko poljubno podaljšaš glede na voljo, čas, vreme in se vedno prilega istemu končnemu cilju, je še bolj popolno, da o izbiri družbe sploh ne govorim.

Tokratnja dogodivščina se je začela v Tržiču, nadaljevala v Brezjah pri Tržiču, preko Koče na Dobrči do Koče na Prevalu in na koncu še po Bornovi poti preko tunelov do Ljubelja. Sonce je že tako zgodaj pokonci, da si vsi zaspanci (vključno z mano :)) niti predstavljate ne in izkoristiti jutro je nekaj čudovitega.

Neskončna paleta barv tako na nebu kot na zemlji, številna raznolika drevesa, rožice, spremenljiva narava od smrekovih gozdov preko borovcev do macesnov,...pisana pisanost! In eden najlepših razgledov! Ko nekaj časa hodiš navzdol se pred tabo kot iznenada pojavi strma koreninasta "stena". Ko jo premagaš in se pogled odpre daleč daleč in ko loviš dih, ga moraš zajeti še enkrat, Gorenjska in v sredini Blejsko jezero z otočkom! <3 Med Kočo na Dobrči in Kočo na Prevalu - priporočam, se splača vsa muja in napor, ki ga je potrebno vložiti.

Oblaki so se razvijali v nevihtno smer, a na srečo so se prve kaplje dežja pojavile šele, ko je bil izlet pri koncu. Sopara pa ves čas taka, da je bila utrujenost ob hoji (in ob koncu izleta) mestoma nepopisna. A danes noge ne vedo, da so bile včeraj kod - očitno sem že odlično natrenirana na poletno hribovsko sezono! Meteorološko poletje je že tu, cela kopica dvatisočakov že čaka, da jih osvojim, le še nekaj snega mora skopneti tam gor v visokogorju, da bo korak še bolj varen.

Seveda da vedno upoštevam svoja priporočila in se poskušam držati tudi ostalih zgoraj napisanih nasvetov ;).

Kralj!

Na Dobrči sta kar dve vzletišči padalcev.

:)

Lepotci v razvoju :)

Dobro te nisem šla preizkusit, je bilo preveč ljudi okoli :P

Hint: ena porcija superdobrih štrukljev z možnostjo dodatka neskončne količine sladkorja in cimeta je za 3 osebe :)

Pazi korenine, ki vodijo v nebo!

Tale bi bila za plezat!

Razgled (z veliko začetnico :))

Sončni žarki prosevajo skozi oblake vse do tal...

Begunjščica

je ostala za naslednjič.

Proti Ljubelju se preči tudi melišča.

Na koncu tunela se sluti luč, a ko si enkrat v njem, brez lučke, ko stopaš v luže in nimaš občutka, kako širok je, te vseeno malce stisne pri srcu. Tukaj ne hodite sami, če imate prebujno domišljijo. :)