Decembrski dvatisočak v kratkih rokavih

Ne, ne, ni šala. :) Vreme je podobno lanskemu, obveznosti je vsaj za vikend manj kot lani in temperaturna inverzija z meglo po nižinah in prijetnimi temperaturami nad 1000 metri kar vabi v višine. Planiran je bil celodnevni pohod, nekje pač, nakar mi je na misel prišel decembrski dvatisočak. Ker mi je manjkal še en odsek v bližini Storžiča, ker snega ni pod kakih 2300 metrih nadmorske višine, je bila možnost kot na dlani - iz Mač čez Kališče do Storžiča. Štiriurni izlet v eno smer, za prehodit pa dobrih 1500 višinskih metrov, kar je še za poletje ob dobri kondiciji kar podvig, pa sva poskusila in na koncu tudi uspela, še pred dvanajsto sva bila na vrhu in se "smejala" v dolino. :) Pohod sta testno super preživela tako nova puhovka kot tudi novi gojzarji, juhej, in letošnje hribovske sezone glede na trenutne vremenske napovedi očitno še ni čisto konec. :)

Ura sredi gozda, 10 stopinj nad 1000 m nadmorske višine.

Zmrznjeno jezerce in klopca z razgledom.

Sneg tam nekje nad 2300 m, izjema je le zasneženi Krvavec, ki se komajda bori proti visokim temperaturam.

Tja gor!

Uf, je lep, lani je bil ob tem času tudi on kopen!

Megličaste nižine.

Karavanke.

Letos osvojena Kočna.

Dom na Kališču že za nama.

Pozerka ;).

Dokaz za kratke rokave in osvojitev vrha :).

Lahko bi jo okrasili za novoletno smrečico :), kiča še ni v hribih, tudi letos ne.

Pot je zaradi treh zajl "zahtevna".

Pozer nad oblaki :).

Temperatura je ostala enaka, povečala se je le vlaga v zraku, no pa čas se je nekoliko premaknil :).

Veliki poseki tudi na Gorenjskem.

Zato, da si opucaš čevlje po prehojeni poti (sej ne da naslednji korak narediš v blato ;))

LPP prehiteva po levi

Loška planinska pot je ena izmed 104 prijavljenih obhodnic v Sloveniji. Dolga je okrog 200 km in poteka po Polhograjskem, Cerkljanskem in Loškem sredogorju ter je primerna za obisk v vsakem letnem času. Kot se za obhodnico spodobi, ima tudi svoj dnevnik, kamor se odtisne žige s kontrolnih točk pa še podrobnejši opis poti vsebuje. Po deževni noči in dolgemu spancu sem Miha le spravila, kljub njegovim razlogom proti (zaradi blata :D), da sva se šla malo premigat na zrak. Pot sva začela na avtobusni postaji v Škofji Loki in se odpravila na dobri dve uri oddaljeni in okrog 500 m višji Osolnik. Pametno sva en avto pustila v Sori, tako sva spet prihranila pri času in poti navzdol. Meglice so se ob dopoldanski uri že sušile in sonce je mestoma pogledalo izza oblakov, še celo nekaj razgleda sva bila deležna, tako na koncu nobenemu od naju ni bilo škoda časa, ki sva ga porabila za vandranje naokrog. :)

Sora je po obilnih padavinah čisto "ponorela".

Cel kup poti gre po tej poti Loška planinska pot, evropska pešpot E7, mestoma tudi Jakobova pot, morda pa še katera druga.

Lubnik in škofjeloški grad :).

Hecne kokoši. :)

Lepo vreme je bilo :)

evo, še dokaz :).