Zaradi trdovratnega večtedenskega prehlada je bilo moje gibanje omejeno na ravnino, na relacijo služba-faks-dom-sorodniki in podobno in tako smo se v soboto le zbrali z družbo in se odpravili osvojit (še zadnji letošnji?) dvatisočak. Tokrat se mi je poleg Neže in Miha pridružil še Rok in bil je spet eden izmed "FMF" izletov. Idej za pobeg v višave je bilo dovolj, na koncu pa je zmagal predlog za Tosc, ki se dviga kar 2275 m visoko v neposredni bližini Triglava. Tudi štiri ure dolga pot na Tosc vodi sprva po poti, ki pelje s Pokljuke na Triglav. Goste pokljuške smreke se začnejo z višino mešati z že precej rumenimi macesni, kaj kmalu pa tudi ti izginejo in popotniku delajo družbo trave, nekaj kamenja in obširni neskončni razgledi vse do morja! Razgled na Triglav in Kredarico iz druge perspektive - za moje pojme edn izmed najlepših letos videnih, za spočit učke, nahranit dušo in pozabit na vse skrbi! Mestoma se v kotanjah na vrhu skrivajo snežne zaplate, v senčnih legah pa je kar nekaj ledu nad zamrznjenimi potočki, kar priča na prihajajočo se zimo, a letošnje novembrsko vreme je več kot prijazno, obilo sonca in temperaturne inverzije ozračje segrejejo do te mere, da še zamrznjenci ostanemo le v kratkih rokavih in uživamo na polno, preden megla in sivina ne zavijeta nižin za tedne v svoj objem.
 |
Pisana pokrajina |
 |
s smrekami in macesni. |
 |
Noči so dovolj mrzle, da se majhne struge potočkov spremenijo v drsalnice. |
 |
Če kdo ne vidi, piše Tosc :D. Temu se reče "lahka neoznačena steza". |
 |
Triglav <3 :) |
 |
in Kredarica. |
 |
Zelo obiskan sosednjih vrh. |
 |
Tam je morje! |
 |
Na Voglu še ne smučajo, |
 |
tule pa bi že lahko :P. |
 |
Lečasti oblaki ob hribih. |
 |
Pozer :). |